Kakovosten spanec ima izjemno pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, kar potrjujejo številne znanstvene raziskave. Med spanjem telo ni le v stanju počitka, ampak aktivno obnavlja in uravnava številne fiziološke procese, vključno z imunskim odzivom.

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki spijo manj kot šest ur na noč, pogosteje zbolevajo za prehladom in virusnimi okužbami. To ni naključje – med spanjem poteka sproščanje citokinov, molekul, ki pomagajo pri boju proti vnetjem in okužbam. Če spanca ni dovolj, se proizvodnja teh citokinov zmanjša, kar oslabi telesno odpornost.

Poleg tega spanec vpliva tudi na učinkovitost cepiv. Znanstveniki so ugotovili, da ljudje, ki so po cepljenju dobro naspani, tvorijo več protiteles v primerjavi s tistimi, ki trpijo zaradi pomanjkanja spanja. To dokazuje, da spanec neposredno vpliva na sposobnost telesa, da razvije imunski spomin.

Na celični ravni spanec spodbuja obnovo celic, izločanje toksinov iz možganov (prek glimfatskega sistema) in vzpostavitev hormonskega ravnovesja, ki vpliva tudi na imunski sistem. Pomanjkanje spanja pa vodi v kronično vnetje, ki lahko oslabi obrambo organizma in poveča tveganje za avtoimunske bolezni.

Zato znanstveniki svetujejo, da odrasli spijo vsaj sedem do devet ur na noč. Pomembna je tudi kakovost spanja – globok spanec je ključen za regeneracijo. Redna spalna rutina, omejitev izpostavljenosti modri svetlobi zvečer ter sproščanje pred spanjem so le nekateri načini, kako si zagotoviti boljši spanec in s tem okrepiti svojo naravno odpornost.