Motnje spanja, kot so nespečnost, motnje dihanja v spanju (npr. apneja), nočno prebujanje ali neredna spalna rutina, lahko resno vplivajo na delovanje imunskega sistema. Čeprav so pogosto spregledane, imajo dolgoročne posledice na splošno zdravje, še posebej na sposobnost telesa, da se brani pred okužbami.

Nespečnost ni le težava s spanjem, ampak lahko sproži vrsto fizioloških motenj. Ko telo ne prejme dovolj globokega spanca, se zmanjša aktivnost naravnih celic ubijalk (NK celic), ki so ključne za prepoznavanje in uničevanje okuženih celic. Zmanjšana aktivnost teh celic pomeni večjo dovzetnost za viruse, bakterije in celo tumorje.

Apneja med spanjem je še ena resna motnja, ki povzroča kratkotrajne prekinitve dihanja med spanjem. Te prekinitve povečajo stres za telo in vodijo v sistemsko vnetje. Stalna aktivacija stresnega odziva (prek kortizola) zmanjšuje učinkovitost imunskega sistema.

Poleg fizičnih posledic imajo motnje spanja tudi psihične učinke. Pomanjkanje spanca povečuje anksioznost, depresijo in občutke izčrpanosti – kar vse dodatno oslabi imunski sistem. Ljudje z motnjami spanja so tudi pogosteje bolni in se počasneje okrevajo po boleznih.

Zato je pomembno, da motnje spanja ne prezremo. Zdrav način življenja, izogibanje stimulansom zvečer, redna rutina in po potrebi posvet z zdravnikom lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju spanca in s tem tudi imunskega zdravja.